prednosti
  • 1Takojšnje gorivo.
  • 2Črpanje in pretvorba sta efektivna in relativno poceni.
  • 3Razvita tehnologija in infrastruktura.
  • 4Nekatere vire najdemo tudi v Sloveniji, zato zmanjšujejo stopnjo uvozne odvisnosti.
  • 5Fosilna goriva so visoko kalorična.
  • 6Industrija predelovanja fosilnih goriv zaposljuje veliko ljudi.
slabosti
  • 1Visoka stopnja onesnaževanja z izgorevanjem, vključno s toplogrednimi plini, ki so glavni razlog za globalno segrevanje.
  • 2Kurjenje fosilnih goriv prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, saj je v glavnem iz ogljika, zato pri izgorevanju premoga nastajajo velike količine CO2.
  • 3Omejene zaloge.
prednosti
  • 1Takojšnje gorivo.
  • 2Črpanje in pretvorba v energijo je relativno poceni.
  • 3Uporaba v prometu je enostavna, saj je infrastruktura že zgrajena. Uvajanje drugih energentov v promet bo terjalo velika investicijska vlaganja v razvoj ustrezne infrastrukture.
slabosti
  • 1Nafta, skupaj s premogom in plinom prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, nafta pa se glede na emisije CO2 na proizvedeno enoto energije umešča med premogom in naravnim plinom.
  • 2Slovenija nima lastnih črpališč nafte, zato je popolnoma uvozno odvisna. Predstavlja največji delež uvoza.
  • 3Ocenjena zaloga: okoli 50 let.
  • 4Možnosti velikih okoljskih nesreč, kot so razlitja pri prevozu ali globoko pod morjem.
prednosti
  • 1Takojšnje gorivo.
  • 2Miniranje in pretvorba v energijo je relativno poceni.
  • 3Zaloge so večje od zalog nafte ali plina.
  • 4Slovenija ima na svojem ozemlju nahajališče lignita, zaradi česar znižuje svojo uvozno odvisnost.
  • 5Izkoriščanje premoga ima v Sloveniji tudi socialno pomembno vlogo, saj predstavlja možnost zaposlovanja v Šaleški dolini.
slabosti
  • 1Kurjenje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina) prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, saj je v glavnem iz ogljika, zato pri izgorevanju premoga nastajajo velike količine CO2.
  • 2Med izgorevanjem premoga nastajajo tudi žveplov dioksid in dušikovi oksidi. V atmosferi se lahko spremenijo v žveplovo ali dušikovo kislino, ki se topita v vodi in tako povzročata kisel dež.
  • 3Rezerve premoga na lokaciji so zelo omejene. Po podatku Premogovnika Velenje zadostujejo še za 40 let.
  • 4Poleg majhnih zalog je slabost tudi to, da imamo nizkokalorični premog – lignit.
  • 5Ocenjena zaloga: okoli 250 let.
  • 6Miniranje povzroča velike okoljske spremembe. Zaradi kopanja lignita so se tla v Šaleški dolini začela ugrezati. Danes so na več lokacijah nastala jezera, prihaja do premikanja površin in plazenja brežin.
  • 7Delo rudarjev je težko in lahko ogrozi življenja. Delo v rudnikih velja za eno najnevarnejših delovnih mest v svetu.
  • 8Elektrarne za delovanje potrebujejo velike količine goriva.
  • 9Izmed vseh energentov najslabše vpliva na zdravje ljudi, predvsem na dihala.
prednosti
  • 1Takojšnje gorivo.
  • 2Črpanje in pretvorba v energijo je relativno poceni.
  • 3Je za odtenek bolj čist vir energije od premoga in nafte.
  • 4V Sloveniji so nahajališča zemeljskega plina v peščenjakih, za katere stroka s polovično verjetnostjo trdi, da zadoščajo za približno 10-letno oskrbo Slovenije s plinom.
  • 5V Sloveniji imamo ustrezno znanje in investitorje, ki so že doslej vlagali v raziskave. Obstaja interes za zagon proizvodnje plina iz peščenjakov. Na ta način bi omogočili ne le delovna mesta na črpališču plina, temveč tudi v bližnji tovarni metanola, ki je bila leta 2010 zaprta. Za uspešno poslovanje namreč potrebuje neočiščen zemeljski plin.
slabosti
  • 1Plin, skupaj s premogom in nafto, prispeva približno 80 % skupnih svetovnih antropogenih emisij CO2. Pri tem je največji onesnaževalec premog, sledita nafta in plin.
  • 2Nimamo domačih zalog. Danes plin praktično v celoti uvažamo iz dveh držav – Alžirije in večinsko iz Rusije. Pri tem se skupaj z EU soočamo s problemom velike uvozne odvisnosti za ta energent iz ene države, to je Rusije. To povečuje našo ranljivost in zmanjšuje neodvisnost. Zato Slovenija podpira evropske politike za diverzifikacijo virov energije, njihovih poti (plinovodov) ter držav, iz katerih jih uvažamo.
  • 3Ocenjena zaloga: okoli 70 let.
  • 4Negativni vplivi na okolje pri hidravličnem lomljenju. Kakšni so dejanski okoljski vplivi, je odvisno od geološke sestave tal ter agresivnosti tehnološkega postopka.